Nova Opel Mokka-e je osvojila ‘zlati volan 2021’

Nova Opel Mokka-e je osvojila ‘zlati volan 2021’

10.11.2021.
  • Najboljši avto pod 25.000 EUR: električna Mokka-e je osvojila prvo mesto
  • Električni avto s slogom: drzna in čista Opel Mokka-e je v koraku s časom
  • Električni uspeh: Mokka-e je kot osvajalka ‘zlatega volana’ nasledila Corso-e
  • Zmagovalni niz na ‘avtomobilskih oskarjih’: že 19. ‘zlati volan’ za Opla® matrični žarometi v Opel Insignii in Astri

 

Rüsselsheim. Nova Opel Mokka-e je osvojila priznanje ‘zlati volan 2021’1 in v boju za eno najprestižnejših nagrad v avtomobilski panogi kot ‘najboljši avto za manj kot 25.000 evrov’ premagala močno konkurenco.
Mokka-e brezhibno nadaljuje Oplovo serijo uspehov pri podelitvi te nagrade. Lani je ‘zlati volan’ v Rüsselsheim prinesla Opel Corsa-e z baterijskim električnim pogonom.2 Po Amperi-e leta 2017 in Corsi-e leta 2020 je Mokka-e zdaj tretji električni model in obenem prvi Oplov SUV, ki je osvojil ta prestižni naziv. Električna vozila z bliskom elektrificirajo tako strokovnjake in bralce revij AUTO BILD in BILD am SONNTAG kot kupce.
“Naša Opel Mokka-e je vse prej kot običajna in to je ponovno dokazala z letošnjim ‘zlatim volanom’,” je na sinočnji podelitvi nagrad v berlinski Axel Springer Haus povedal Oplov izvršni direktor Uwe Hochgeschurtz. “Mokka-e z najsodobnejšimi tehnologijami in brezkompromisnim dizajnom poskrbi, da je e-mobilnost zabavna v vsakem pogledu. Zelo nas veseli, da se s tem strinjajo tudi naši kupci, bralci revij AUTO BILD in BILD am SONNTAG ter strokovna žirija.”

Opel Mokka-e: nadvse privlačen električni avto z bliskom v Oplovem vizirju

Nova Opel Mokka-e ne navdušuje le s svojim drznim in čistim oblikovanjem, temveč tudi s svojo zmogljivostjo. Elektromotor s 100 kW/136 KM in 260 njutonmetri največjega navora zagotavlja zmogljiv in skoraj neslišen pogon. Baterija s kapaciteto 50 kWh omogoča do 338 kilometrov vožnje brez postanka za polnjenje (po WLTP).3 Največja hitrost je elektronsko omejena na 150 km/h. Za še večjo učinkovitost Mokke-e skrbi najsodobnejši sistem regenerativnega zaviranja, ki električnemu vozilu omogoča rekuperacijo energije med upočasnjevanjem in zaviranjem. Na hitri polnilnici z enosmernim tokom moči 100 kW je mogoče baterijo napolniti do 80 odstotkov v samo 30 minutah.

Opel in ‘zlati volan’: vsi zmagovalci iz Rüsselsheima

Opel Mokka-e je zadnja v ponosni vrsti Oplovih dobitnikov priznanja ‘zlati volan’. Nagrado, ki jo od leta 1976 podeljuje BILD am SONNTAG, od leta 2009 pa v sodelovanju z revijo AUTO BILD, je znamka z bliskom osvojila že devetnajstič. Vse se je začelo leta 1978, dve leti po ustanovitvi nagrade, z modelom Opel Senator A.
Na poti do ‘zlatega volana’ imajo prvo besedo bralci revij AUTO BILD in BILD am SONNTAG. V vsaki kategoriji izberejo svoje tri favorite in jih pošljejo v finale. Na dirkališču DEKRA Lausitzring nato ugledna strokovna žirija, ki jo sestavljajo novinarji, dirkači in avtomobilski strokovnjaki, posamezne finaliste oceni po kriterijih, ki temeljijo na testni shemi revije AUTO BILD.
1978  Opel Senator A 
1979 Opel Kadett D 
1981  Opel Ascona C 
1982
Opel Corsa A 
1984 Opel Kadett E 
1987  Opel Senator B 
1990  Opel Calibra 
1994  Opel Omega B 
1995  Opel Vectra B 
1999  Opel Zafira A 
2002  Opel Vectra C 
2005  Opel Zafira B 
2009  Opel Astra J 
2010  Opel Meriva B 
2012  Opel Zafira Tourer 
2015  Opel Astra K 
2017  Opel Ampera-e 
2020  Opel Corsa-e 
2021  Opel Mokka-e 

1978 – Opel Senator A: prvi ‘zlati volan’

Leta 1978 je znamka, ki jo krasi blisk, z modelom Opel Senator osvojila svoj prvi ‘zlati volan’. Senator, predstavljen na avtomobilskem salonu IAA septembra 1977, je bil naslednik legendarnih modelov Kapitän, Admiral in Diplomat ter je bil Oplov paradni konj do svojega zadnjega priklona leta 1993. Senator iz leta 1978 je bil na voljo s tremi različnimi motorji: poganjal ga je lahko 2,8-litrski motor s 103 kW/140 KM, 3,0-litrski motor s 110 kW/150 KM ali najzmogljivejši 3,0-litrski motor s 132 kW/180 KM.

1979 – Opel Kadett D: večkrat nagrajeni prostorski čudež

Leto pozneje je bil Opel spet na vrhu zmagovalnega odra. Kadett D iz leta 1979 je bil prvi Oplov avtomobil kompaktnega razreda s prednjim pogonom, zbirki priznanj pa je dodal še drugi ‘zlati volan’. Zaradi prečno postavljenih motorjev brez gibljive pogonske gredi je kljub kompaktnim meram in dejstvu, da je bil 126 mm krajši od predhodnika, potnikom ponujal veliko prostora. Poleg tega je Kadett uvedel nove motorje z zgornjo odmično gredjo. Štirivaljni 1,3-litrski motor OHC je razvil moč 44 kW/60 KM ali 55 kW/75 KM. Poleg prostorne kombilimuzine s prostornino prtljažnega prostora do 1425 litrov je Opel ponudil dve različni izvedbi ‘fastback’. Januarja 1983 je sledil športni Kadett GTE z največjo hitrostjo 187 km/h, ki ga je poganjal 1,8-litrski štirivaljni motor z močjo 115 KM.

1981 – Opel Ascona C: vse dobre stvari so tri

Za nalogo, da proizvajalcu avtomobilov iz Rüsselsheima prinese odličja, je bila leta 1981 na vrsti Opel Ascona C. To je bil prvi Oplov avtomobil srednjega razreda s prednjim pogonom, ki je bil na voljo kot kombilimuzina in kot ‘notchback’. Za pogon Ascone C so bili na voljo bencinski motorji s prostornino od 1,3 do 1,6 litra in 1,6-litrski dizelski motor.

1982 – Opel Corsa A: majhen avto, ogromen vtis

Samo 12 mesecev pozneje, leta 1982, je ‘zlati volan’ z naskokom osvojil povsem nov Oplov model – Corsa A. Oplov prvi mali avtomobil v zgodovini je meril le 3,62 metra in je očaral s skladnimi proporci. Imel je drzne, razširjene blatnike kot avtomobili za reli in izjemno nizek – v tem razredu verjetno celo rekorden – koeficient zračnega upora 0,36. Corsa A je bila zasnovana tako, da je bila zanimiva predvsem za ‘gospodarja hiše’. Vrhunec izvedb je predstavljala Corsa GSi z 72 kW/98 KM. Leta 1985 je bila ponudba dvovratnih ‘hatchbackov’ in ‘notchbackov’ razširjena s priljubljenim petvratnim modelom. Corsa A je s 3,1 milijona izdelanih primerkov postala zelo priznana prodajna uspešnica.

1984 – Opel Kadett E: še en zmagovalec kompaktnega razreda

Pet let po tem, ko je Kadett prvič osvojil ‘zlati volan’, je z novo generacijo, predstavljeno leta 1984, ponovno zasedel prvo mesto. Drugi Kadett s prednjim pogonom, ki so ga izdelovali med letoma 1984 in 1991, je bil absolutni zmagovalec in je leta 1984 prejel nagrado ‘avto leta’. Poleg tega je Kadett navdušil tudi z vrhunsko aerodinamiko. Športni GSi je s količnikom upora Cd 0,30 osupnil strokovnjake, senzacionalno vrednost 0,32 pa je dosegla celo kombilimuzina. Po vsem svetu so prodali kar 3,78 milijona primerkov tega aerodinamičnega prvaka.

1987 – Opel Senator B: nadvse temeljito od začetka do konca

Tudi Opel Senator B je uspel ponoviti uspeh svojega predhodnika. Novi paradni konj, ki je temeljil na Opel Omegi z zadnjim pogonom, je bil največkrat opremljen s šestvaljnim motorjem, pri čemer je vodil uglajeni trilitrski vrstni motor s 115 kW/156 KM. V motornem prostoru ste lahko kovanec postavili na rob in med delovanjem motorja ni padel. Pozneje je bila predstavljena različica 6-valjnega motorja s štirimi ventili na valj s spremenljivim sistemom dovoda zraka Dual-Ram in zajetno močjo 150 kW/204 KM.

1990 – Opel Calibra: športnica, ki blesti

Leta 1990 je zlati volan osvojil pravi šampion: dih jemajoč kupe z rekordnim koeficientom zračnega upora 0,26! Calibra je bila na voljo z zmogljivimi motorji z močjo od 85 kW/115 KM do 150 kW/204 KM. Opel Calibra Turbo s štirikolesnim pogonom in pospeškom od 0 do 100 km/h v pičlih 6,8 sekunde je bila češnja na torti. Ponudbo je zaokrožil motor V6 s 125 kW/170 KM. V motošportu je Calibra V6 leta 1996 z zmago v prvenstvu ITC osvojila krono med turnimi avtomobili.

1994 – Opel Omega B: veliki avto z zlato medaljo

Druga generacija Omege je na žirijo naredila poseben vtis. Dinamična oblika, ogromno prostora in novi motorji V6 z glavami valjev iz zlitine in močjo do 155 kW/210 KM so navdušili strokovnjake. Novi sistemi zračnih varnostnih blazin so zagotavljali visoko raven varnosti za vse potnike. Karavanska izvedba je omogočala skoraj neskončno veliko prostora, zato je bila idealen avtomobil za družine in obrtnike, medtem ko je bila limuzina s krajšim zadkom reprezentativno poslovno vozilo.

1995 – Opel Vectra B: ogledalce, ogledalce na vratih povej…

Najbolj privlačna lastnost Opel Vectre sta bili aerodinamično oblikovani vzvratni ogledali, ki sta tvorili harmonično celoto s prednjim delom avtomobila – tej lepoti se žirija ‘zlatega volana’ preprosto ni mogla upreti. Vectra je zmagala tudi zaradi svojih novih in učinkovitih bencinskih motorjev s prostornino od 1,6 do 2,6 litra in močjo od 55 kW/75 KM do 125 kW/170 KM. Obenem so bili premierno na voljo dizelski motorji s prostornino od 1,7 do 2,2 litra in z neposrednim vbrizgom goriva za zgledno varčno porabo goriva.

1999 – Opel Zafira A: mojstrica hitrih sprememb s sedmimi sedeži

Kdo se je domislil tega? Opel! Da, kompakten enoprostorec, ki ga je mogoče v trenutku (v samo 15 sekundah!) brez odstranjevanja enega samega sedeža spremeniti iz popolnega sedemsedežnika v dostavnik z osupljivo največjo prostornino (do 1700 litrov), je otrok možganov iz Rüsselsheima. Formula se imenuje Flex7 in je Zafiri leta 1999 pomagala osvojiti nagrado ‘zlati volan’. Domiselni koncept omogoča, da sedeži izginejo v tla vozila. Prilagodljivo prostorsko čudo je navdušilo tudi s kompaktnimi merami in izjemno vozno dinamiko.

2002 – Opel Vectra C: elektronsko mojstrstvo

Vectra tretje generacije je uspešno ubranila naslov, ki ga je osvojila njena predhodnica, in ponovno osvojila zlato priznanje. Novi avtomobil srednjega razreda je vstopil v elektronsko dobo: sistemi so bili povezani prek vodila CAN (Controller Area Network, območno omrežje krmilnikov) in ne prek kabelskega snopa, vozilo je bilo opremljeno z elektrohidravličnim servovolanom. Moči bencinskih in dizelskih motorjev s prostornino od 1,6 do 3,2 litra so segale od 74 kW/100 KM do 206 kW/280 KM. Leta 2004 je Opel Vectro opremil tudi z aktivnim vzmetenjem IDS Plus s sistemom stalnega krmiljenja blaženja CDC (Continuous Damping Control), ki je zagotavljal prilagajanje blažilnikov trenutnim voznim razmeram.

2005 – Opel Zafira B: dopolnjen zlati ducat

Druga generacija Zafire je še naprej postavljala standarde z nadaljnjim razvojem sistema sedežev Flex7 in ponovno osvojila ‘zlati volan’. Poleg tega je postala najhitrejši dostavnik na svetu, saj je različica OPC s 177 kW/240 KM za krog Nordschleife na Nürburgringu potrebovala samo 8 minut, 54 sekund in 38 stotink. K temu rekordnemu času je pripomoglo 240 konjičev pod motornim pokrovom, ki jih je krotil izjemen sistem za nadzor zmogljivosti.

2009 – Opel Astra J: kompaktna oblikovalska stvaritev

Leta 2009 je Astra J, prava oblikovalska umetnina, sledila stopinjam, ki sta jih utrla prostorski čudež Kadett D in aerodinamični prvak Kadett E ter Oplovemu kompaktnemu razredu zagotovila tretji ‘zlati volan’. Astra je bila odraz novega Oplovega oblikovalskega jezika, ki ‘združuje kiparsko umetnost in nemško natančnost’. Poleg tega je bila Astra J opremljena s sodobnimi asistenčnimi sistemi, kot sta kamera Opel Eye in sistem prilagodljivih žarometov AFL+, ki so svetlobni snop prilagajali smeri vožnje in voznim razmeram. Prilagodljiva tehnologija FlexRide ji je pomagala pri prilagajanju prevladujočim voznim razmeram, voznik in sovoznik pa sta lahko uživala v vožnji na sedežih s certifikatom AGR (Kampanja za zdrav hrbet).

2010 – Opel Meriva B: tako pametna, tako kompaktna, tako zlata

Meriva B – Zafirina manjša sestrica – je leta 2012 pokazala Oplovo mojstrstvo na področju enoprostorcev in si prislužila zlato medaljo. Žirijo sta prepričala vsestranski sistem zadnjih sedežev FlexSpace in inovativen sistem zadnjih vrat, ki se odpirajo navzven, saj so tečaji na zadnji strani. Vrata FlexDoors so omogočala preprost dostop do otroških sedežev v zadnjem delu vozila ter zagotavljala udobno vstopanje in izstopanje visokim potnikom. Paleta motorjev je ponujala dovolj moči (od 55 kW/75 KM do 103 kW/140 KM), hkrati pa je zaradi zmanjšanja delovne prostornine in turbinskega polnjenja obrzdala porabo goriva.

2012 – Opel Zafira Tourer: salon na kolesih

Zafiri se je pridružila še prestižna partnerka Zafira Tourer in takoj osvojila še en ‘zlati volan’. Poleg prilagodljive notranjosti je nova zvezda navdušila s salonskim udobjem, panoramsko stekleno streho in inovacijami, kot sta radarski nadzor hitrosti in opozorilo na nevarnost naleta.

2015 – Opel Astra K: kvantni skok

In zmagovalec je: Astra aktualne generacije, ki temelji na povsem novi arhitekturi lahkih vozil, poganjajo jo izključno ultramoderni motorji in omogoča izjemno povezljivost z integracijo pametnega telefona ter osebnim asistentom za povezljivost in storitve OnStar. Astra obenem nadaljuje Oplovo tradicijo uvajanja funkcij, ki so bile doslej znane le v višjih segmentih, v segment kompaktnih vozil. Rezultat vsega tega je ‘zlati volan’ za leto 2015.

2017 – Opel Ampera-e: prvakinja v električnem dosegu

Opel Ampera-e je s svojimi pospeški, podobnimi športnim avtomobilom, in daleč najdaljšim električnim dosegom v svojem segmentu pustila konkurenco daleč za seboj. Z enim polnjenjem litij-ionske baterije s kapaciteto 60 kWh je v skladu z novim evropskim voznim ciklom (NEDC) omogočila vožnjo na razdalji do 520 kilometrov. Opel Ampera-e navdušuje tudi pri testiranju s hitrostnim profilom, opredeljenim v voznem ciklu WLTP3 (pri skrajšanem preskusnem postopku): na podlagi tega razvojnega preskusa inženirji ocenjujejo, da znaša kombinirani doseg po WLTP3 380 kilometrov. Ampera-e pospeši od 0 do 50 km/h v samo 3,2 sekunde. Poleg tega 4,16 metra dolga Ampera-e ponuja veliko prostora za do pet potnikov in prtljažnik s prostornino 381 litrov (1274 litrov, ko so sedeži poklopljeni), kar je zlata vredna kombinacija.

2020 – Opel Corsa-e: elektrificirana uspešnica

S šesto generacijo Corse je najbolje prodajani mali avto postal električen. Z baterijo s kapaciteto 50 kWh lahko Corsa-e z enim polnjenjem prevozi do 337 kilometrov (po ciklu WLTP3) in je zato primerna za vsakodnevno uporabo. Na voljo je dovolj prostora za do pet potnikov, že osnovna različica pa ima številne visokotehnološke asistenčne sisteme. Vse to po privlačnih cenah od približno 20.000 EUR (v Nemčiji, vključno s subvencijami in bonusi). Opel je poskrbel, da je električna mobilnost postala dostopna.

2021 – Opel Mokka-e: drzna, čista, neobičajna in brez emisij

Opel Corsi-e zdaj sledi nova Opel Mokka-e, najnovejša dobitnica naziva ‘zlati volan’. Novinka navduši že na prvi pogled: z obrazom znamke, ki ga predstavlja Opel vizir, in po vstopu s popolnoma digitalno armaturno ploščo Pure Panel. Poleg tega lahko Mokka-e z električnim pogonom brez postanka za polnjenje in brez emisij prevozi do 338 kilometrov (po WLTP3). V Nemčiji je Mokka-e (z vstopno ceno, ki ji je odštet okoljski bonus) dostopna za malo manj kot 25.000 EUR. V Sloveniji pa, ker je subvencija eko sklada 2.500 EUR manjša kot v Nemčiji in znaša tako le 4.500 EUR ter ker je DDV v Sloveniji za 3-odstotne točke višji kot v Nemčiji, je primerljiva Mokka-e na voljo za 27.842 EUR.
Prenesi