IAA legende: Nazaj v prihodnost z Oplovimi vizionarskimi konceptnimi avtomobili

7.8.2013

  • Pionirska vloga: Opel je bil leta 1965 prvi evropski izdelovalec s konceptnim avtomobilom
  • Od fikcije do resničnosti: eksperimentalni GT, Insignia in ostali so postali resničnost
  • Vizionarstvo: študijski avtomobili kot inovativne stvaritve in mejniki znamke

 

Rüsselsheim. Opel Monza Concept, študijsko vozilo, ki bo vzpostavilo nove trende, bo premierno v svetovnem merilu predstavljeno med 12. in 22. septembrom letos, na letošnjem avtomobilskem salonu IAA v Frankfurtu. Vizionarski konceptni avtomobil bo na Oplovem razstavnem prostoru v razstaviščni hali številka osem obiskovalcem razkrival, kaj lahko v bodoče pričakujejo od izdelovalca avtomobilov iz Rüsselsheima. Učinkovitost ter povezanost in mreženje so poglavitne vsebine, ki bodo najbolj izpostavljene pri razvoju novih generacij Oplovih avtomobilov. Te vrednote so posebej dobro vidne tudi pri evoluciji Oplove dizajnerske filozofije »umetnost kiparjenja združena z nemško natančnostjo«. Njene nove poteze nosijo novo sporočilno vrednost, saj so bolj v slogu atletske okretnosti, kot čiste mišične moči.

 

»Monza Concept predstavlja našo vizijo Oplove prihodnosti v najbolj čisti obliki,« pravi Oplov CEO dr. Karl Thomas Neumann. »Ob tem nadaljuje dolgo Oplovo tradicijo izjemnih študijskih avtomobilov na salonu IAA. Opel je namreč bil prvi izdelovalec avtomobilov v Evropi, ki je leta 1965 zasnoval in izdelal ter obiskovalcem IAA ekskluzivno predstavil študijsko vozilo.«

 

Med vsemi evropskimi avtomobilskimi izdelovalci ima tako Opel na avtomobilskem salonu v Frankfurtu najdaljšo in najbogatejšo tradicijo predstavljanja študijskih vozil s futurističnimi in inovativnimi zamislimi. Res, da na slehernem IAA ni bilo novega Oplovega študijskega avtomobila, toda številni med njimi so predstavljali pomembne mejnike vzpostavljanja novih trendov. To odkriva tudi pregled najbolj pomembnih Oplovih študijskih avtomobilov, ki so v zadnjih petih desetletjih doživeli svetovno premiero na avtomobilskem salonu v Frankfurtu.

 

Študijski avtomobili kot revolucionarna predhodna stopnja serijske izdelave

 

Prvi kadarkoli izdelan študijski avtomobil pripada Oplovi matični družbi General Motorsu. Leta 1938 je namreč GM Design izdelal Buick »Y-job«, vozilo, ki ni bilo namenjeno serijski izdelavi, marveč razvoju novih tehnologij in iskanju novih zasnov vozil. V Evropi so futuristične napovedi novih stopenj razvoja in zasnove vozil najprej predstavljali izdelovalci avtobusov. Kot prvi avtomobilski izdelovalec med vsemi je prav Opel z zasnovo in izdelavo prvega študijskega avtomobila v okviru lastnega razvojnega in oblikovalskega oddelka dokazal moč lastne inovativnosti. Experimental GT je bil premierno predstavljen na avtomobilskem salonu IAA v Frankfurtu leta 1965. Opel Experimental GT je bilo študijsko vozilo cenovno dostopnega, športnega sanjskega avtomobila. Tako mediji, kot splošna javnost, so ga sprejeli z navdušenjem. Le tri leta za tem je študijski avtomobil postal resničen. Leta 1968 je bil Opel GT prvo evropsko študijsko vozilo, ki je zapeljalo v serijsko izdelavo ter tako postavilo merila in smer nadaljnjega delovanja celotni avtomobilski industriji.

 

A že kmalu je Opel storil še korak dalje. Leta 1969 je namreč avtomobilski izdelovalec iz Rüsselsheima na avtomobilskem salonu IAA predstavil Opel CD, čistokrvni Gran Turismo s tehnologijo Opel Diplomata. Študijski avtomobil je kasneje prav tako ugledal resničnost v okviru maloserijske izdelave.

 

Ker so Oplovi študijski avtomobili šestdesetih let prejšnjega stoletja poželi izjemno odobravanje in velik uspeh, so jih začeli posnemati tudi ostali evropski izdelovalci avtomobilov.

 

Ne le oblikovno, marveč tudi tehnološko vodilni avtomobili

 

V prvem obdobju ustvarjanja Oplovih študijskih avtomobilov so nastajali s čustvi prežeti, elegantni kupeji. Toda ob prvi naftni krizi leta 1973 je bila v ospredje postavljena poraba goriva, aerodinamika in celostna učinkovitost, vključno z varnostjo in vse bolj dognano zasnovo notranjosti.

 

Novo usmeritev je kot prvi predstavil Opel GT2, ki je s futuristično obliko in drsnimi vrati osupnil obiskovalce avtomobilskega salona IAA leta 1975. Tudi notranjost je odkrivala avtomobilsko prihodnost daleč vnaprej: posamični školjkasti sedeži so bili izdelani iz plastične pene, kokpit so sestavljali zamenljivi moduli z digitalnimi zasloni, vozniku pa je bil na voljo tudi potovalni računalnik.

 

Raziskovalno vozilo TECH 1 je predstavljalo naslednjo stopnjo razvoja. Na avtomobilskem salonu IAA leta 1981, je sprožilo izjemno zanimanje javnosti. S sprednjim delom in silhueto tekoče oblike, ki je bila izhodišče prve generacije Omege, premierno predstavljene pet let kasneje, je TECH1 s koeficientom zračnega upora 0,235 postavil nov mejnik glede aerodinamične učinkovitosti. Tudi njegova notranjost je bila revolucionarna, saj je bil opremljen z elektronskimi digitalnimi merilniki in elektronskimi stikali na dotik za vse funkcije, razen za zaviranje, dodajanje plina in upravljanje sklopke.

 

V zgodnjih osemdesetih so se ljudje odgovorni za marketing, zasnovo in oblikovanje vozil ter inženirji začeli osredotočati na cenovno dostopne majhne avtomobile, ki naj bi zagotovili individualno mobilnost novemu krogu kupcev. Posebej mladim, ženskam in prebivalcem hitro rastočih urbanih območij.

 

Na avtomobilskem salonu IAA leta 1983 je tako Opel predstavil študijsko vozilo Opel Junior. V dolžino je meril 3,41 m, kar je bilo za 21 centimetrov manj kot Corsa prve generacije. Ta je na avtomobilski trg premierno zapeljala leto prej. Na svojevrsten način bi lahko Juniorja označili tudi za napoved sedanjega prvaka individualizacije, urbano modnega ADAMA. Predstavil je številne zamisli ureditve notranjosti avtomobilov, od zamenljivih merilnikov do prevlek sedežev, ki jih je bilo mogoče uporabiti tudi kot spalne vreče in za tiste čase izjemno vizionarski navigacijski sistem. Tudi zato je Opel ADAM danes najbolje povezan in omrežen mali avtomobil.

 

Z napovedjo bodočih ostrih meril za sestavo izpušnih plinov (na primer merila Evro 4 iz leta 2005), so strokovnjaki Opel Advanced Engineering in oddelka za zasnovo ter oblikovanje vozil pokazali svojo vizijo čistega kompaktnega vozila prihodnosti. Svoj prvi odgovor na tovrstne zahteve so predstavili na avtomobilskem salonu IAA leta 1999 z Oplom G90 Concept, z vozilom izjemno omejenega izpusta. Masa G90 je znašala le 750 kg. Ime je odkrivalo bistvo avtomobila. Zahvaljujoč lahki zgradbi, posebej majhnem koeficientu zračnega upora 0,22 in bencinskem trivaljniku nove generacije je G90 Concept dosegel izpust le 90 g CO2/km.

 

Leta 2001 je Opel postavil nova merila za konvencionalne majhne avtomobile z »noro seksi, kul« Frogster Conceptom. Glede na to, da ni imel konvencionalne strehe, marveč svojevrstno električno zložljivo žaluzijo in posamične zložljive sedeže, ga je lahko voznik s preprostim pritiskom na stikalo spreminjal v roadster, kabriolet ali pick-up.

 

Dve leti kasneje je Opel na avtomobilskem salonu IAA 2003 predstavil vozilo popolnoma nove zasnove, ki jo je poimenoval Insignia. Ta vrhunski študijski avtomobil ni novincu znamke, ki je na trg pripeljal leta 2008 in zapeljal v vrh njene ponudbe, dal le imena. Njegov oblikovalski jezik, podobno, kot bo veljalo za Monzo Concept v prihodnje, je postal prepoznaven za celotno ponudbo sodobnih Oplovih vozil. Insignia Concept je uveljavil progresivno elegantno obliko ter inovativne tehnologije, kot so luči z diodami LED in poseben mehanizem vpetja in odpiranja zadnjih vrat.

 

Z električnim pogonom skladno z vsakdanjo rabo v 21. stoletje

 

Glede na to, da je Opel nenehno iskal načine za večanje učinkovitosti in razvijal, kar se da čiste pogonske agregate, so njegovi najnovejši študijski avtomobili osredotočeni v velikem obsegu na električno mobilnost.

 

Opel Flextreme Concept, študijski avtomobil s salona IAA iz leta 2007, je predstavljal s svojim inovativnim pogonskim sklopom E-Flex, poseben mejnik v razvoju električnega pogona. Zasnova vozila je izhajala iz osnovne zamisli, da naj bi vsakdanji uporabniki avtomobila vozili izključno na električni pogon, popolnoma brez izpusta CO2, do 55 kilometrov. Koliko bi mu pač omogočala količina v litij-ionskih akumulatorjih shranjene električne energije. Ko bi se akumulatorji izpraznili, bi se samodejno zagnal majhen dizelski motor, ki bi gnal električni generator in tako omogočil podaljšan doseg avtomobila, za vožnjo še več sto kilometrov brez ustavljanja. Veljala je ocena, da naj bi Flextreme Concept v skladu z evropsko testno proceduro za električna vozila, s sistemom podaljšanega dosega ECE R101, porabil v povprečju 1,54 l goriva na 100 km in v ozračje izpustil le 40 g CO2/km. Oblika sprednjega dela Flextreme Concept je navdahnila tudi ustvarjalce Opel Ampere, ki je zapeljala na trg leta 2011 in postala Evropski avtomobil leta 2012, prav zaradi sorodne pogonske tehnologije.

 

Zadnje poglavje o študijskih vozilih Opla predstavljenih na avtomobilskem salonu IAA je spisal leta 2011 RAK e. Eksperimentalni avtomobil inteligentne lahke zasnove je dokazal, da je lahko električna mobilnost z majhnimi stroški za energijo potrebno za vožnjo, s skupkom atraktivnih rešitev cenovno privlačna tudi za mlade voznike, od 16 leta starosti dalje.

 

Opel ni zmanjšal intenzitete dela pri snovanju novih vizionarskih študijskih vozilih. Tako bo na 65. avtomobilskem salonu v Frankfurtu, ki bo vrata za obiskovalce odprl 12. septembra 2013 (novinarska dneva bosta potekala 10. in 11. septembra) predstavil Opel Monza Concept. Z njim bo Opel vstopil v novo obdobje individualne in ostalih inovativnih oblik mobilnosti.